-
1 to-do
(a fuss: a tremendous to-do about the missing papers.) vik in krik* * *[tədú, -du:z]nouncolloquially (plural to-dos) hrup, hrušč, razgrajanje; figuratively veliko govorjenja (o), vikto make a to-do — delati hrup, razgrajatito make much to-do about s.th. figuratively veliko govoriti, mnogo hrupa dvigniti o čem -
2 tongue
1) (the fleshy organ inside the mouth, used in tasting, swallowing, speaking etc: The doctor looked at her tongue.) jezik2) (the tongue of an animal used as food.) jezik3) (something with the same shape as a tongue: a tongue of flame.) jezik4) (a language: English is his mother-tongue / native tongue; a foreign tongue.) jezik* * *[tʌŋ]1.nounjezik; figuratively človeški govor, jezik, veščina govora; način, spretnost izražanja; figuratively (zemeljski) rt; jezik plamena; jeziček (pri tehtnici); jezik pri čevlju; kembelj (zvona); ustnik (pihala); technical tračnica, kretnicafurred (coated) tongue — medicine obložen jezika fluent tongue, a sharp tongue — dobro namazan, odrezav jezika long tongue, a sharp tongue — dolg, oster jeziktongue in cheek figuratively ironičnoslanderous tongue — zlobni jeziki, obrekovalcigift of tongues — dar, talent za jezikeon the tip of one's tongue — na konici jezika, na jezikuhe is all tongue — on samo govoriči, njega je samo govorjenje, brbljanjehis tongue is too long for his teeth — on je preveč jezikav, on preveč jezikato give tongue — glasno govoriti, vpitito have a long tongue — imeti dolg jezik, biti čenčavhe has too much tongue — kar ima na srcu, ima na jezikuhold your tongue! — drži jezik za zobmi! jezik za zobe!to speak with one's tongue in one's cheek — govoriti ironično (posmehljivo, neiskreno, hinavsko)to wag one's tongue — neprestano brbljati, žlabudrati;2.transitive verbdotakniti se, polizati z jezikom; colloquially ozmerjati, ošteti; intransitive verb klepetati, jezik vrteti -
3 talk
[to:k] 1. verb1) (to speak; to have a conversation or discussion: We talked about it for hours; My parrot can talk (= imitate human speech).) govoriti2) (to gossip: You can't stay here - people will talk!) govoričiti3) (to talk about: They spent the whole time talking philosophy.) pogovarjati se2. noun1) ((sometimes in plural) a conversation or discussion: We had a long talk about it; The Prime Ministers met for talks on their countries' economic problems.) pogovor2) (a lecture: The doctor gave us a talk on family health.) predavanje3) (gossip: Her behaviour causes a lot of talk among the neighbours.) govorice4) (useless discussion; statements of things a person says he will do but which will never actually be done: There's too much talk and not enough action.) besedičenje•- talking book
- talking head
- talking-point
- talk show
- talking-to
- talk back
- talk big
- talk down to
- talk someone into / out of doing
- talk into / out of doing
- talk someone into / out of
- talk into / out of
- talk over
- talk round
- talk sense/nonsense
- talk shop* * *I [tɔ:k]nounpogovor, razgovor, govorjenje, govor, govoričenje, govorica, (prazno) besedičenje, čenče; predmet pogovora; (radio) predavanje, kramljanje; način govorjenja, izražanje, jezikthe talk of the town figuratively stvar, o kateri vsi govorefull of talk — brbljav, žlobudravidle talk — prazno besedičenje, govoričenjethere is much talk and no work — veliko je govorjenja, storjenega pa ničthose people are nothing but talk — teh ljudi so samo besede, ti ljudje samo frazarijoit will all end in talk — iz tega ne bo nič, ostalo bo le pri besedahthere is talk of his being bankrupt — govori se, da.je (on) v bankrotuII [tɔ:k]intransitive verbpogovarjati se, govoriti, kramljati; govoričiti, klepetati, čenčati: izgovarjati glasove; razpravljati; povedati svojo sodbo, svoje stališče, pojasniti; sporazumeti se; slang pametno govoritifor the sake of talking — le zaradi pogovora, samo da govorimoto talk big ( —ali tall) — bahavo govoriti, bahati seto talk by signals — govoriti, sporazumevati se z znakito talk ill of s.o. — slabo govoriti o komto talk nineteen to the dozen figuratively klepetati, brbljati kot ragljato talk to the point — govoriti konkretno, ne se oddaljiti od predmetanow you are talking figuratively to je pametno govorjenje; tako je prav; sedaj se bomo mogli sporazumetido what you will, people will talk — napravite, kar hočete (karkoli napravite), ljudje bodo vedno imeli svoje pripombe; transitive verb govoriti kaj, o čem; reči; izraziti, izpovedatito talk a donkey's hind leg off figuratively preveč, neprestano govoritito talk turkey — odkrito, naravnost govoritito talk rubbish — govoriti neumnosti, čvekatito talk sense ( —ali wise) — razumno, pametno govoritito talk shop figuratively govoriti (le) o strokovnih, poslovnih zadevah; govoriti stvarnoto talk to o.s. — sam s seboj govoriti, imeti samogovoreto talk to s.o. — resno govoriti s kom, ošteti kogato talk o.s. hoarse — do hripavosti govoritiyou are talking my head off figuratively govoriš toliko, da me glava boli, da mi bo glava odpadlayou are talking me silly — govoriš toliko, da me boš norega naredilto talk through one's hat figuratively pretiravati, blefirati, širokoustiti se; govoriti nesmisle, neumnostito get o.s. talked about — dati govoriti o sebihe tried to talk me into buying the horse — skušal me je pregovoriti, da bi kupil konjato talk s.o. out of s.th. — (skušati) odvrniti koga od česato talk s.o. into believing s.th. — prepričati koga o čemto talk s.o. into his grave figuratively spraviti koga v grob s svojim govorjenjem
См. также в других словарях:
govorjênje — a s (é) glagolnik od govoriti: govorjenje mu škoduje; slišati je bilo govorjenje in smeh; izražati misli z govorjenjem; zbudilo ga je glasno, mrmrajoče govorjenje ljudi; ima svoj način govorjenja / jezilo ga je govorjenje tega gizdalina; duhovito … Slovar slovenskega knjižnega jezika
beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tá — tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, téj tudi tèj stil. tì, tó, téj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi t … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šè — prisl. (ȅ) 1. izraža nadaljevanje trajanja, obstajanja česa: on še dela, živi; ali jo še poznaš; zgodaj je, vsi še spijo; kriza še traja; vstopnice so še v prodaji / bil je še dan, a v gozdu je bilo že temno; zunaj je še toplo / še je bolan; še… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ústa — úst s mn. (ú ū) 1. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane in za govorjenje: odpreti, zapreti usta; vzeti cigareto iz ust; obrisati se okrog ust; nesti kozarec k ustom; dati robček, roko na usta; nastaviti steklenico, trobento na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tù — prisl. (ȕ) 1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: tu sem že pol ure, njega pa od nikoder; naj eden ostane tu / tu pri tebi mora biti; tu, pred vsemi sorodniki, sem ti stvar izročil; tu, kjer stojim, je lep razgled / kje si? Tu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
márati — am nedov. (ȃ) navadno z nikalnico 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje; hoteti: ne bi maral biti gospodar v tej hiši; danes ne mara jesti; nasledniki jih niso marali posnemati / ni maral veliko govoriti o tem / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vesêlje — a s (é) 1. stanje prijetne vznemirjenosti, ki se izraža v smehu, petju, živahnosti: vso družbo je zajelo veselje; ekspr. nalesti se veselja od tovarišev; prepustiti se veselju; spodbujati k veselju / ekspr. to je bilo veselje, ko so se srečali // … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dovòlj — prisl. (ȍ) izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča: kruha imamo še za tri dni dovolj; vsega ima dovolj / dovolj si star, da boš to razumel / šlo je še dovolj dobro // ekspr. izraža mero, ki je ni dovoljeno preseči: dovolj imam tega govorjenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
góbec — bca m (ọ̑) 1. prednji, navadno podaljšani del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih in ribah: konjem so se penili gobci; seči z gobcem po hrani; slinast pasji gobec / jezik mu je visel iz gobca; pes ima kost v gobcu; morski pes je plaval … Slovar slovenskega knjižnega jezika
